Ljubljansko Barje - največje slovensko mokrišče

 

 

Ljubljansko barje smo za pilotno študijo izbrali iz več razlogov. Ker enostaven načrt ohranjanja narave v tem primeru zaradi goste poseljenosti in bližine glavnega mesta ne zadostuje, je potrebno izdelati podroben načrt upravljanja krajinskega parka. Večina prebivalcev brez dodatne motivacije in podpore ni pripravljena prostovoljno sprejeti predpisanih režimov krajinskega parka, zato bo sodelovanje z javnostjo še posebej pomembno. Zaradi bogate naravne, kulturne in historične dediščine ter centralne lokacije je območje primerno tudi za tako imenovani okoljski 'branding' oziroma promocijo območja skozi blagovno znamko.

Par osnovnih dejstev o Ljubljanskem barju:

- Je raznolik preplet preteklosti in sedanjosti, kar se odraža v bogati kulturni krajini.
- Tvori mozaik travnikov, gozdov, njiv, jarkov in mejic, ki vsebujejo habitate številnih rastlinskih in živalskih vrst.
- Visok nivo podtalnice in redne poplave predstavljajo slabe pogoje za intenzivno kmetijstvo in tako zmanjšujejo gospodarsko učinkovitost območja.
- Ljubljanica kot reka sedmerih imen na svoji poti zaradi kraške geološke podlage ponikne sedemkrat. Na Ljubljanskem barju pa se pred izlivom v Savo pojavi zadnjič.

Značilnosti

Na območju današnjega barja je pred dvema milijonoma let s poglobitvijo ljubljanske kotline nastalo jezero. Pred približno 6000 leti je jezero usahnilo in za seboj pustilo močvirnato ravnico. Debele plasti šote (ponekod tudi do 9 metrske) so bile postopoma izkoriščene, zaradi česar je voda zopet zalila območje in tako so se na barju začeli številni poskusi odvodnjavanja in izsuševanja. Cesarica Marija Terezija je leta 1769 izdala odlok o izsuševanju mokrišč in pridobivanju kmetijskih zemljišč. Leta 1930 je Mestna občina Ljubljana začela prodajati parcele na osušenem območju, edini pogoj za nove naseljence je bil, da si izgradijo stanovanjski objekt in redno vzdržujejo kanale za odvodnjavanje. Hitra širitev kmetijske proizvodnje ter gradnja poslovnih, stanovanjskih, industrijskih in poslovnih objektov je postopoma postala resna grožnja za naravno okolje Ljubljanskega barja.

Narava in zgodovina

Arheološki ostanki od bakrene dobe dalje pričajo o visoko razviti in tehnološko napredni kulturi, ki je bivala v koliščih na tem območju. Nedavno odkritje kolesa in osi, katerih starost je bila ocenjena na 3200 let pred našim štetjem, priča o možnosti povezav takratnih prebivalcev s širšim evropskim prostorom. Čeprav ravnica Ljubljanskega barja pokriva le 1% slovenskega ozemlja, tu najdemo polovico vseh slovenskih vrst ptic (okoli 100 vrst). Mokrišča naseljuje 89 vrst metuljev, ki živijo na negnojenih travnikih. Na barju najdemo tudi 48 vrst kačjih pastirjev, ki žal danes večinoma spadajo med ogrožene vrste.

Krajinski park Ljubljansko barje

Ljubljansko barje spada med območja Nature 2000, status krajinskega parka pa je območje pridobilo leta 2008. Slovenska zakonodaja opredeljuje območja krajinskih parkov kot območja z dolgo zgodovino sožitja med človekom in naravo, kjer je prisotna visoka ekološka, biotska in krajinska vrednost. Največji izziv upravljalskega načrta takih območij predstavlja predvsem usklajevanje naravovarstvenih ciljev z vsakodnevnim življenjem in dejavnostmi lokalne skupnosti (s pričakovanimi konflikti, ki jih povzročajo nasprotujoča si stališča prebivalcev in varstva narave). Posledice intenzivnega kmetijstva in urbanizacije so do današnjega dne uničile že približno 70% evropskih mokrišč.

Predvidene aktivnosti v okviru pilotnega projekta

Prostor Ljubljanskega barja, kot območja varovane narave, kulturne dediščine, vodnih habitatov in s tem povezanih dejavnosti ter območja s specifično morfološko strukturo - ravnina, barjanski osamelci, drobna parcelacija in živice, ima morda nekoliko omejene možnosti za intenziven gospodarski razvoj. Specifike prostora pa vendarle ponujajo nekatere kakovosti, ki so sicer redke, a bi jih z usklajenim in premišljenim načrtovanjem razvoja, veljalo izkoristiti. Ponudba storitev in dejavnosti na Ljubljanskem barju je raznolika in precej razdrobljena. Posamezni akterji se skušajo povezovati v gospodarsko učinkovitejše, formalizirane skupine, ki bi skupaj gradile na prepoznavnosti lokalne ponudbe in tako lažje prodirale na gospodarski trg.

Prihodnji projektni cilji na območju Ljubljanskega barja bodo osredotočeni na ugotavljanje možnosti trženja in ekonomskega razvoja območja Ljubljanskega barja v sodelovanju z lokalnimi prebivalci. V začetku junija bodo slovenski projektni  partnerji organizirali več delavnic na temo iskanja identitete območja ter poenotenja, usklajevanja ter povezovanja obstoječe lokalne ponudbe izdelkov in storitev. Pri delavnicah bodo sodelovali lokalni deležniki ter študentje s to tematiko povezanih fakultet.

Cilj projekta je (med drugim) zasnovati predloge za enotna izhodišča, na katerih sloni turistična, rekreacijska, izobraževalna, kulturna in druga ponudba ter ponudba kmetijskih, obrtnih in drugih izdelkov iz lokalnega okolja. 

Podlage za vsebine za oblikovanje enotne blagovne znamke bomo v projektu črpali iz:

- delavnic z lokalnimi prebivalci,

- iz delavnic z mladimi, ki se poklicno izobražujejo v smereh, povezanih s krajinsko arhitekturo, arhitekturo in geografijo,

- iz analize obstoječih oblik trženja posameznih gospodarskih subjektov na območju barja ter

- iz primerjalne analize načinov in učinkovitosti trženja prostorsko zaokroženih območij v Sloveniji.

Kontaktna oseba

Maja Simoneti

Literatura in povezave:

http://www.ljubljanskobarje.si/strokovne-podlage.php
http://www.ljubljanskobarje.si/pdf/ljubljanskobarje.pdf

http://www.ljubljanskobarje.si
http://www.dzlb.si
http://www.barje.net

29.01.2023
© Vital Landscapes, Große Diesdorfer Str. 56/57, D-39110 Magdeburg