Biosferni rezervat Šumava (Češka Republika)

 

Predstavitev območja

Biosferni rezervat Šumava obsega znatni del severovzhodnega dela Šumavskega gozdu ter večje območje Hercinskega hribovja, ki se razprostrira po območju meje med Republiko Češko, Nemčijo in Avstrijo – skoraj geografsko središče Evrope. Skupaj z Bavarskim gozdom predstavljajo Šumavske gore najobsežnejšo gozdno združbo srednje Evrope. Ker se kljub lokaciji znotraj gosto poseljenega srednjeevropskega prostora lahko pohvali z relativno visoko stopnjo ohranjene narave in bogatimi vodnimi viri, rezervat pogosto poimenujejo tudi ''Zelena Streha Evrope,'' katere mednarodni pomen v zadnjem času še narašča.

Od leta 1963 je bilo območje razglašeno za 'Krajinsko Varstveno Območje,' leta 1990 pa je prejelo mednarodni status biosfernega rezervata za celotno površino 160,000 hektarjev. Leto kasneje je bil del območja razglašen za Narodni Park Šumava, ki je s svojimi  69,030 hektarji hkrati tudi največji izmed treh narodnih parkov Republike Češke. Najbolj značilne lastnosti parka so gozdovi jelke, šotnata močvirja, travniki in nadmorske višine med 1378 in 490 metri. Šumavska šotišča so bila skupaj z gorskimi močvirji, dolinskimi barji, vlažnimi gozdovi jelke in rečnimi mokrišči reke Vltava znotraj biosfernega rezervata bila zavarovana z Ramsarsko pogodbo leta 1993.

Območje je ohranilo naravni značaj skoraj do konca prve polovice 20. stoletja kljub temu, da so bila naselja in izrabljanje naravnih virov prisotni tam že od srednjega veka – predvsem steklarstvo in lesni izdelki – kar kaže na dolgo tradicijo sožitja med človekom in naravo. Povojno obdobje okoli leta 1946 je območju prineslo večje etnične spremembe in demografske premike. Ustanovitev ''Železne Zavese'' in vojaških vadbišč je vodila do dodatnih sprememb v družbeni strukturi in posledično do zmanjševanja števila prebivalcev. Glavni razlogi za ekonomsko zaostalost območja se skrivajo v legi na meji med vzhodnim in zahodnim evropskim političnim polom, oddaljenost od politično-ekonomskih in kulturnih centrov ter prevladujoč podeželski značaj krajine.

Politične spremembe v srednji in vzhodni Evrope okoli leta 1989 so Šumavsko gorovje postavile v nov kontekst. Značilnosti regije, kot sta ohranjenost naravne in kulturne dediščine ter oddaljenost od večjih poselitvenih centrov, so se izkazali za posebej primerno ekonomsko priložnost za razvoj turizma. Regija je poleti zelo priljubljena med kolesarji, gorniki in gorskimi kolesarji, poleti pa med alpskimi smučarji in tekači na smučeh. Nekatere vasi znotraj biosfernega rezervata pridobivajo večino zaslužka od dejavnosti, povezanimi s turizmom.

Kontakt

29.01.2023
© Vital Landscapes, Große Diesdorfer Str. 56/57, D-39110 Magdeburg